Davčne blagajne se bodo od virtualnih, ki so trenutno v uporabi, razlikovale predvsem po tem, da bodo prek spletne povezave neposredno povezane s finančno upravo. Vsak račun, ki bo izdan, bo od podjetja prek internetne povezave potoval v potrditev do informacijskega sistema finančne uprave in nazaj. Kako varna bo sploh takšna komunikacija?
Komunikacija med zavezancem in Fursovim informacijskim sistemom bo zaščitena pred vdorom, kar pomeni, da bodo vsi podatki zavarovani pred nepooblaščenim dostopom. »Navedene zahteve bodo realizirane z zaščito povezave na transportni ravni (HTTPS). Uporabljen bo kriptografski protokol TLS, v angleškem jeziku Transport Layer Security, ki zagotavlja varno komunikacijo na medmrežju in ščiti podatke pred vdorom. Uporabniki davčnih blagajn bodo dostopali do informacijskega sistema finančne uprave z vzpostavitvijo enosmerne TLS-povezave in izmenjevali podatke z uporabo TLS-protokola.«, pojasnjujejo na Fursu.
Kako bo komunikacija med vašim pojetjem in Fursom zavarovana?
Za izmenjavo podatkov bodo potrebna posebna namenska digitalna potrdila, ki se bodo uporabljala za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov. Ta namenska digitalna potrdila se bodo torej uporabljala izključno za ta postopek potrjevanja računov, ne bo pa jih mogoče uporabljati za izvajanje drugih transakcij, kot je recimo plačevanje prek spletnih bank. Na Fursu poudarjajo, da bo pri uporabi digitalnih potrdil potrebno upoštevanje varnostnih zahtev, ki bodo veljalje za digitalna potrdila – vzpostavitev ustrezne politike varovanja v podjetju, zaščita potrdila z geslom, hranjenje potrdila na pametnih karticah, posodabljanje protivirusne zaščite, namestitev požarnega zidu itn.
Če pri izdajanju računa pride do napake, je treba račun preklicati oziroma stornirati.
Na Fursu pojasnjujejo, da račun storniramo v primeru, če se pri njegovi izdaji pojavi kakršnakoli napaka, kar posledično pomeni, da izdani račun ne izraža poslovnega dogodka, ki se je dejansko zgodil. Pomembno je, da pred izdajo popravljenega računa najprej storniramo napačno izdanega.
Na Fursu pojasnjujejo, da je treba pri evidentiranju poslovnih dogodkov v poslovne knjige upoštevati predpisana pravila. Knjigovodske listine se praviloma sestavljajo na kraju in času njihovega nastanka, zato si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju in biti urejeni, sprotni, popolni ter pravilni. Preden ponovno vnesemo knjižbo – torej tisto pravilno – moramo napačno knjižbo razveljaviti. V primeru računalniškega knjiženja pa zagotavlja računalniški program za davčne blagajne na podlagi vnosa sprememb v računalnik pregled po časovnem zaporedju vpisov. To pomeni, da storniranje računov enkrat na teden ne bo pravilen način knjiženja.
